Zemljevid - Šabac (Opština Šabac-grad)

Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci. Je središče istoimenske občine in Mačvanskega upravnega okraja ter Šabske pravoslavne eparhije.

Šabac, ki leži v zahodni Srbiji, na bregu reke Save, se je razvil iz srednjeveške utrdbe. Mesto je kulturno in administrativno središče Mačvanskega okrožja

Prve naselbine na današnjem območju Šabca so se pojavile v srednjem veku. Dokument iz leta 1454 omenja mesto imenovano Zaslon. Bil je del srbske države, dokler država ni propadla zaradi Osmanskega cesarstva in od takrat naprej je bila pod Osmanskem cesarstvom. Leta 1470 so Turki zgradili prvi grad v mestu z imenom Bejerdelen (prevod: »tisti, ki udari iz strani«). Kasneje so grad zavzeli Avstrijci. Mejno mesto je bilo tudi pomembno mesto za trgovino.

Za sedanje ime, Šabac, se ne ve točno, iz kje izhaja, vendar predvidevajo, da izhaja iz besede Sava. Šabac je dobil pomembno mesto v srbski zgodovini v prvi srbski vstaji. Leta 1806 je Karađorđe Petrović vodil srbske upornike v ene od prvih zmag proti turški vojski v bližini vasi Mišar blizu Šabca. Družina Obrenović je pustila pečat na mestu kot stalno prebivališče presvetljenega Jevrema Obrenovića, ki je bil brat princa Miloša Obrenovića, kateri je moderniziral in urbaniziral mesto po drugi srbski vstaji. Med letoma 1820 in 1840 so v Šabcu zgradili prvo bolnišnico, lekarno, gimnazijo, telovadnico, gledališče in glasbeno šolo.

Mesto je bilo osvobojeno Osmanskega cesarstva leta 1867. Prvi časopis je bil v Šabcu natisnjen leta 1883 in mesto je bilo tudi prvo v Srbiji, kjer so lahko ženske obiskovale kavarne. Obiskovale so jih ob nedeljah popoldne, kot je bilo po navadi za moške drugje po svetu. Mesto je bilo v razcvetu do prve svetovne vojne, takrat je bilo mesto nekajkrat uničeno in število prebivalcev se je kar prepolovilo (14.000 na 7000). Prvo svetovno vojno so si zapomnili tudi po bitki na bližnji gori Cer, kjer je srbska vojska pod vodstvom generala Stepa Stepanović premagala Avstro-Ogrsko vojsko avgusta leta 1914.

In po tem je nastopil čas Jugoslavije. Kemijska tovarna »Zorka« je bila odprta v Šabcu leta 1938, ki je bila označena kot za pokazatelje razvoja mesta. Vendar je bil ta napredek prekinjen z drugo svetovno vojno in okupacijo nacistične Nemčije. Med drugo svetovno vojno so tukaj ustanovili koncentracijsko taborišče, v katerega so poslali 5,000 prebivalcev Šabca in 20.000 iz drugih krajev; končna škoda je bila 7000 mrtvih. Mesto so dokončno osvobodili partizani leta 1944.

Po drugi svetovni vojni je Šabac postal moderno industrijsko mesto z že prej omenjeno kemijsko tovarno. Leta 1970 so odprli prvo moderno športno dvorano, hotel, stadion, vrtce, šole in drugo, ki so bili zgrajeni, da bi dobili več prebivalcev. Pomembno močvirje Benska bara pri mestnem obrobju je postalo stanovanjska četrt in zgrajen je bil betonski most čez Savo za boljšo povezanost z okolico. Mesto je preseglo 75.000 prebivalcev in je sedaj med enimi od največjih mest v Srbiji.